Kako je, ko s partnerjem tekmujeta na najvišji ravni v istem športu? Za kolesarko Urško Žigart skupni poklic s Tadejem Pogačarjem ni zaplet – je njuna največja prednost.
“Imava svoje prednosti in slabosti, nama pa uspeva,” pravi Žigart. Prava korist je globoko, neizrečeno razumevanje. Ne le simpatizirata; resnično se razumeta. “Oba razumeva, kaj drugi preživlja – v lepih in težjih trenutkih.”
Edini resnični izziv je fizična razdalja. “Najtežji časi so, ko trkava na nasprotnih koncih sveta,” prizna. A to njun skupni čas doma naredi še toliko bolj vrednega, ko ponovno vzpostavita povezavo s tem, da vse delata “rama ob rami.”
S to trdno podlago njena kariera blesti. Navdušena je nad hitim razvojem svoje panoge in lastnega mesta v njej. “Žensko kolesarstvo vsako leto naredi velik korak naprej,” ugotavlja. “Želim le, da sledim temu tempu in se še naprej izboljšujem.”
Njena motivacija je jasna in prepričljiva. Po okusu uspeha se je njen apetit še povečal: “Zagledala sem, kaj je mogoče – zdaj hočem še več.”
Leave a Reply